Uporaba kemikalij v restavratorstvu

Restavratorstvo je partnerstvo med umetnostjo in kemijo. Umetniki uporabljajo kemikalije že vse od naravnih pigmentov, uporabljenih pri prvih jamskih slikah. Danes so sodobne kemikalije, kot so topila, smole, sredstva proti plesni in silikoni so ključnega poemna za ohranitev svetovne umetniške in kulturne dediščine.

Kemija in fizika sta osnova za določanje najustreznejšega restavratorskega postopka pri slikah, kipih, tkaninah in celo starih spomenikih. Za restavracijo, ohranitev in zaščito vsega - od Michelangelovih kipov in fresk do terakotnih vojščakov Qin Shi Huangdi ter Kipa svobode - so bile uporabljene prefinjene kemikalije. V restavratorstvu se uporablja približno 120 do 140 različnih snovi ali mešanic. Zato mora biti restavrator - da jih lahko pravilno uporabi - precej dobro naravoslovno podkovan.

Konzervator kot kemijski strokovnjak

Postopek restavriranja se začne s splošno oceno dela. Konzervator v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem opredeli kontekst in obdobje nastanka umetniškega dela ter preuči tehnike in materiale, ki so bili takrat na voljo, ter mehanizme staranja. Nato opredeli posamezne komponente dela, kot so pigmenti, barve, dodatki laki in preuči njihove lastnosti in kemijsko obnašanje.

Poleg človeških zlorab so umetniška dela izpostavljena tudi sončni svetlobi, vlagi in vzdrževanju z napačnimi sredstvi. Kemija nam pomaga razumeti, zakaj se stanje umetnin slabša, kako to poteka in kako lahko to preprečimo.

Umetniški konzervatorji morajo identificirati tudi najboljše tehnike in materiale za zaščito umetniških del, razstavljenih po vsem svetu. Razmisliti morajo o vseh vprašanjih, povezanih s konzervacijo, kot so pogoji okolja, temperatura in svetloba v času transporta, ustrezna oprema za ravnanje s predmetom ter pogoji konzervacije zbirke.

Ohranitev svetovne kulturne dediščine

Vzemite za primer visokokakovostne premaze na osnovi topila, ki se uporabljajo za zaščito svetovne kulturne dediščine, starih gradov, cerkva in spomenikov ter sodobnih arhitekturnih čudes. V St. Petersburgu v Rusiji so ekstremni podnebni pogoji in onesnaženost urbanih okolij močno poškodovali pročelje svetovno znane Zimske palače. Po temeljiti preiskavi so nanjo nanesli premaz na osnovi topila - zaščitno plasr, ki ni le vodoodporna, temveč tudi samočistilna.

O tem bo tekla beseda v naslednjem spletnem klepetu Xperimania “Uporaba kemikalij v restavratorstvu”, ki bo potekal 5. februarja 2009 ob 14. uri (CET) v francoskem jeziku.

Pred e-klepetom bo 28. januarja 2009 v Maison de la Chimie v Parizu potekala konferenca “Umetnost in kemija”. Več informacij o dogodku je na voljo na www.uic.fr

Sorodne povezave
http://www.essenscia.be/01/MyDocuments/Chimie_colore_la_vie.pdf
http://www.essenscia.be/01/MyDocuments/Chimie_et_esthetique.pdf
http://www.cefic.org/templates/shwNewsFull.asp?NSID=501&HID=2&P=7&NID=469
http://www.esig.info/uploads/documents/110-523-bene_cultural_heritage%20-%20approved.pdf
http://www.esig.info/content.php?level1=6&level2=16&mode=2&id=84
http://www.studyrama.com/article.php3?id_article=766
http://www.studya.com/formations_metiers/ART/Restaurateur_oeuvres_art.htm