Kemija in okolje: pomoč ali ovira?

Okoljska vprašanja, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje voda in obnovljiva energija so danes osrednje teme, ki v našem vsakdanjem življenju postajajo vse pomembnejše. Veliko ljudi dojema kemijo in kemično industrijo kot okolju škodljivo. Vendar pa nam številni napredki in znanstvene raziskave na področju kemije pomagajo razvijati okolju prijaznejše materiale in sredstva ter obenem ohranjati kakovost in pričakovani življenjski stil.

Skozi leta so se tako industrije kot tudi širša javnost pričeli zavedati škodljivih učinkov nekaterih v preteklih postopkov ter potrebe po zaščiti okolja. V preteklosti se je malo ljudi zavedalo potencialno negativnih učinkov, ki jih utegne imeti sodoben življenjski stil na okolje, in so videli le pozitivne potenciale za ustvarjanje novih, uporabnih materialov in izdelkov.

Raziskave na področju biologije in kemije so pokazale, da bi lahko industrijski postopki na področju kemije in petrokemije igrali pomembno vlogo pri razvoju rešitev za okoljske probleme, kot so podnebne spremembe, upravljanje z odpadki, recikliranje, energijska učinkovitost in številni drugi. Brez kemikov morda nikoli sploh ne bi zares razumeli teh problemov. Zato so se in se še vedno uvajajo korenite spremembe, ki bi zagotovile alternativne rešitve.

Industrija je razvila tudi številne prostovoljne pobude, kot je Program ‘Responsible Care’, katerih namen je dvigniti standarde na področjih, povezanih s problematiko zdravja in okolja, ter oblikovati varne in trajnostne transportne sisteme, skladne s predpisi. V okviru programa "Responsible Care" industrija objavlja napotke za ravnanje s kemikalijami, ki zahtevajo ustrezne previdnostne ukrepe, ter njihovo distribucijo. Vsa ta prizadevanja skupaj z novo evropsko zakonodajo na področju kemikalij (imenovano REACH) zagotavljajo, da se kemija razvija na varnejši in okolju prijaznejši način.

Poleg tega tudi kemiki in petrokemiki danes raziskujejo nove, bolj trajnostne in okolju prijaznejše metode, ter s tem ohranjajo razvoj gospodarstva in industrije. Nekaj primerov:

• Biogoriva: transportno gorivo, pridobljeno iz biomase. Številne biomase, kot so sladkostni trs, oljna ogrščica, koruza, slama, les, živalski in kmetijski ostanki in odpadki, lahko pretvorimo v goriva za transport.
• Bioplastika: izdelovanje plastičnih materialov iz naravnih virov, kot so rastline, ki so nato biorazgradljivi.
• Izolacija: napredni izolacijski materiali, ki zagotavljajo energijsko učinkovite domove in stavbe.
• Lahki plastične kompoziti ki pomagajo pri zmanjševanju porabe goriv pri avtomobilih in letalih.
• Gorivne celice: vodikove gorivne celice pri pogonu avtomobilov ali motorjev namesto izpušnih plinov proizvajajo vodne hlape.
• Nove tehnologije osvetljevanja (kot npr. organske svetleče diode - OLED), ki proizvajajo več svetlobe z manj elektrike.
• Vetrne turbine in sončne plošče: oboje je odvisno od materialov, ki jih proizvaja kemična industrija. Kovinske lopatice vetrnih turbin vse pogosteje nadomeščajo lopatice, narejene iz poliestra, obogatenega s steklenimi vlakni, ki so odporne tudi na najtežje vremenske pogoje.
  

Današnja družba pogosto dojema vse umetno ustvarjene kemikacije kot slabe in vse, kar je naravno, kot dobro. Če je nekaj naravno, to še ne pomeni, da je nujno tudi zdravju in okolju prijazno, kot tudi ni nujno škodljivo vse, kar ustvari človek. Le kaj je bolj naravnega kot kurjenje lesa na odprtem ognjišču? A v resnici je lahko dim, ki pri tem nastaja, prav toliko škodljiv zdravju in okolju kot tudi drugi postopki sežiganja.

Poleg tega je treba pri ocenjevanju vpliva upoštevati celoten življenjski cikel izdelka (od izdelave do zavrženja). Ali veste, da je lahko vpliv pridelovanja bombaža okolju bolj škodljiv kot izdelovanje sintetičnih vlaken, kot je poliester? Razlog tiči v tem, da zahteva pridelovanje bombaža enormne količine vode, gnojil in pesticidov.

Krepitev kemijske znanosti s pomočjo raziskav in razvoja je nujno potrebno za ohranjanje kakovostnega življenja v sozvočju z okoljem in naravo. Na področjih sodobnih znanosti predstavlja največji izziv, še posebej na tistih, ki se tičejo okolja - učinkovito povezovanje tehnologije, narave in ljudi.